Društvo ekonomistov Slovenije je bilo ustanoveljno 22. oktobra 1950 s prvotnim sedežem v Ljubljani. V letu 1951 je to društvo ustnovilo svoje pododbore v Ljubljani, Mariboru, Kamiku, Trbovljah, Radovljici-Jesenicah, Postojni in Vrhniki. Mariborski pododbor je na začetku štel 70 članov. Prvim pododborom so se leta 1952 priključili še pododbori v Celju, Kranju, Novem mestu in Novi Gorici.

Ustanovni občni zbor Društva ekonomistov Slovenije, pododbor Maribor, je bil 8. junija 1951, katerega se je udeležilo 42 članov. Prvi predsednik društva je postal Mirko Golec. Poročilo takratnega pripravljalnega odbora je podal prof. Tine Lah, ki je nato l. 1952 postal tudi naslednji predsednik društva. Glavni namen takratnega društva je bilo poglabljanje teoretičnega znanja ekonomistov, spoznavanje ekonomistov z gospodarskimi problemi takratne domovine SFRJ ter seznanjanje teoretikov iz prosvetne stroke s problemi iz prakse. Gospodarstvenike pa so želeli seznaniti s teoretičnimi osnovami. Društvo ekonomistov Maribor je vseskozi izvajalo izobraževanja in posvetovanja.

Naloga prvega odbora je bila zbiranje članov iz vrst ekonomistov in komercialistov iz vseh sektorjev gospodarstva na ozemlju mesta Maribora in kaseneje še iz ostalih večjih krajev iz Podravja in Murske Sobote, kjer je kasneje (l. 1953) pomagalo ustanoviti Društvo ekonomistov Murska Sobota. Društvo je ustanovilo svoje sekcije in pododobore še v Rušah in na Ravnah.

Področni pododbori so l. 1952 z decentralizacijo Društva ekonomistov Slovenije postali samostojna društva, ki so se nato povezala v Zvezo ekonomistov Slovenije. Društvo je z osamosvojitvijo pričelo z intenzivnejšim delovanjem, in sicer v obliki predavanj in gospodarkih svetovanj s področja knjigovodstva, financ, gospodarsko-pravnih poslov ter splošne ekonomike. Poleg tega so v okviru društva začeli izvajati prve krožke za knjigovodstvo, iz katerega se je l. 1953 razvila Knjigovodska sekcija. Društvo je začelo tesneje sodelovati z ostalimi društvi, predvsem z Društvom pravnikov ter Društvom inženirjev in tehnikov. V l. 1954 se v okviru društva ustanovijo še komercialna, bančna in ekonomska sekcija, ki so delovale popolnoma samostojno. Leta 1957 se je preko Sveta za gospodarstvo Mestnega odbora Maribor aktivno vključevalo pri oblikovanju gospodarskega razvoja Maribora. Prav tako je bilo društvo v letu 1959 glavni pobudnik za ustanovitev Višje komercialne šole v Mariboru, iz katere izhaja današnja Ekonomska fakulteta v Mariboru. V letu 1968 so se zaradi preobsežne delitve ukinile vse sekcije razen knjigovodske sekcije in sekcije izrednih slušateljev VEKŠ-a. Društvo je tega leta uvedlo tako imenovane »PPP pogovore« o aktualnih gospodarskih vprašanjih (PPP – prvi petek ob petih).

V letu 1969 je bila Višja komercialna šola v Mariboru z zakonom preoblikovana v Visoko ekonomsko komercialno šolo v Mariboru (VEKŠ). Predavatelji VEKŠ-a so bili od vsega začetka člani Društva ekonomistov Maribor. Društvo je bilo skupaj z VEKŠ-om soizdajatelj gospodarske revije »Naše gospodarstvo«, ki je tedaj izhajala v 5.000 izvodih. VEKŠ je bil poelg Društva ekonomistov Maribor pomemben dejavnik za razvoj ekonomskih misli v Podravski regiji.

Konec leta 1975 se je iz Društva ekonomistov (DE) ustanovilo Društvo računovodskih in finančnih delavcev (DRFD), istočasno pa so potekale priprave na ustanovitev sekcije za avtomatsko obdelavo podatkov (AOP) in informatiko. Najvišje število članov društva (DE) je bilo 850, in sicer v letu 1981. Vse do današnjih dni se je število članov spreminjalo, v zadnjem času pa društvo šteje preko 100 članov.